Preskoči na vsebino
Nataša Pirc Musar zastava obvestilo

Tudi starejši imajo pravico, da enakopravno sodelujejo v demokratičnih procesih!

Za kandidiranje na lokalnih, parlamentarnih in predsedniških volitvah morajo mnogi kandidati in liste kandidatov zbrati ustrezno število podpor s podpisom volivcev. Najvišje število, kar 5.000, je zahtevano za neodvisne kandidate na predsedniških volitvah. Zbiranje podpor volivcev gre takole:

  • volivec izpolni predpisan obrazec s svojimi podatki;
  • obrazec podpore podpiše pred uradno osebo na katerikoli upravni enoti, ki opravi identifikacijo volivca (ta se mora izkazati z osebnim dokumentom), vpiše podporo v računalniško vodeno evidenco volilne pravice (vsak volivec lahko da podporo le enkrat) in potrdi obrazec s podpisom uradne osebe ter žigom upravne enote;
  • volivec tako overjen obrazec izroči kandidatu (ali pooblaščencu kandidata).

Ker na obrazcu podpore ne piše, kateremu kandidatu je namenjena, je posebej pomembno, da pride v roke tistemu, ki mu volivec podporo namenja. Pooblaščenci kandidatov so pogosto pred upravnimi enotami, tako jim da volivci lahko izročijo overjene obrazce podpore.

V Sloveniji imamo že dolgo ureditev, ki omogoča sodelovanje pri dajanju podpore kandidatom tudi tistim volivcem, ki se soočajo s takimi ali drugačnimi omejitvami. 47. člen Zakona o volitvah v državni zbor (ki se v tem delu uporablja tudi za volitve predsednika republike) našteva ustanove, kjer za volivce velja posebna ureditev: v bolnišnicah, domovih za starejše občane (DSO), zavodih za invalidne osebe in podobnih zavodih, velja pa tudi za osebe na prestajanju zaporne kazni. Te ustanove določijo pooblaščeno osebo, ki opravi identifikacijo volivca. Prej opisani vrstni red korakov overitve obrazce se zato nekoliko spremeni in gre, na primer, v DSO takole:

  • volivec izpolni predpisan obrazec s svojimi podatki;
  • obrazec podpore podpiše pred pooblaščeno osebo DSO, ki opravi identifikacijo volivca in potrdi podpis volivca s svojim podpisom in žigom DSO;
  • volivec obrazec s potrjenim podpisom pošlje kandidatu;
  • kandidat (ali pooblaščenec kandidata) odnese obrazec podpore na upravno enoto, kjer uradna oseba vpiše podporo v računalniško vodeno evidenco volilne pravice in potrdi obrazec s podpisom uradne osebe ter žigom upravne enote.

Za volivca je torej poenostavitev postopka v tem, da lahko identifikacijo opravi znotraj DSO, preostali del overitve obrazca pa nato dokonča uradna oseba na upravni enoti. Volivci lahko overijo svoj podpis tudi v tujini, zato usmeritve prejmejo tudi konzularna predstavništva po svetu. Prejmejo jih tudi upravne enote, ki morajo biti seznanjene s tem, da bodo kandidati prinašali v končno overitev obrazce, ki jih bodo prejeli od volivcev iz, na primer, DSO.

Za omogočanje dajanja pisne podpore v zgoraj naštetih ustanovah je zadolžen Direktorat za upravne notranje zadeve Ministrstva za notranje zadeve (MNZ). Ker zakon ne vsebuje posebnih navodil, je naloga MNZ, da na ustrezen način zagotovi izvrševanje volilne pravice tudi osebam, ki se nahajajo v teh ustanovah. Zato MNZ pripravi ustrezna navodila pred vsakimi volitvami, pa tudi pred začetkom zbiranja podpisov za referendume. MNZ usmeritve pošlje ministrstvom, ki so pristojna za posamezne ustanove in organe, ki sodelujejo v tem procesu. DSO dobijo usmeritve preko Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, na primer. Tak način izvedbe je uveljavljen že več kot 10 let in je bil uporabljen več desetkrat. Tudi ob začetku volilnih opravil za letošnje predsedniške volitve. Ves smisel te ureditve je olajšanje sodelovanja pri demokratičnih procesih za tiste volivce, ki so v času roka za oddajo kandidatur v DSO ali drugih naštetih ustanovah.

Tudi tu je bistvenega pomena, da obrazci pridejo v roke ravno tistega kandidata, ki ga želi volivec podpreti, celo iz dveh razlogov. Poleg tega, da na obrazcu ni navedeno, koga volivec podpira, ima kandidat še dolžnost, da na upravni enoti za volivca dokonča postopek overitve njegove podpore. Ker pooblaščencev kandidatov ni v DSO, je treba take obrazce kandidatom poslati po pošti. Da volivcem olajša pošiljanje obrazcev, MNZ na zaprosilo posameznega kandidata obvesti vse pristojne organe in ustanove o naslovu, na katerega kandidat prejema obrazce pisne podpore. Tudi to poteka na enak način že več kot 10 let. Tako posameznim volivcem v DSO in drugod ni treba iskati naslovov kandidatov po spletu, kar bi bilo za mnoge starejše izziv.

Kje je torej problem? Pravzaprav ga ni. Pohvalno je, da imamo ureditev, ki tudi stanovalcem DSO in drugim omogoča aktivno sodelovanje v političnem življenju naše družbe. Kandidat, ki posreduje svoj naslov, s tem aktivno pomaga volivcem, ki imajo pravico do olajšanega postopka oddaje podpisa podpore.

Ali je lahko sporno, da MNZ posreduje naslov na zaprosilo kandidata? Ne. Kako naj bi sicer MNZ vedel, na kateri naslov želi posamezen kandidat prejemati podpise podpore? MNZ pravzaprav tudi nima načina, da bi lahko vedel, kdo vse sploh namerava kandidirati z zbiranjem podpisom. Od kandidata se zato pričakuje minimalna proaktivnost: oddaja zaprosila za posredovanje naslova. Vsakogar, ki zaprosilo odda, nato MNZ obravnava na enak način.

Kot kaže, je srž problema, da nekateri kandidati niso vedeli za obstoj posebne ureditve za stanovalce DSO in drugih ustanov, ki je v uporabi že več kot 10 let. Usmerjati srd zaradi lastnega nepoznavanja zakonodaje, postopkov, pravil in možnosti na MNZ je neodgovorno. Jeziti se na kandidate, ki to ureditev poznajo, jih pozivati k odstopu od kandidature ali »strašiti« s pravnimi postopki pa je najmanj nespodobno. Postopek zaprosila je odprt za vse in pod enakimi pogoji. Kandidat, ki odda zaprosilo, navsezadnje niti ne more vedeti, ali je prvi, ki je to storil, ali morda zadnji.

Če je bil moj volilni štab pri teh volitvah res prvi, ki je – šele po enem tednu od začetka volilnih opravil – oddal zaprosilo za posredovanje naslova, moram biti za njihov vpogled v tovrstne postopke samo hvaležna. Hkrati pa ni nobeden od preostalih kandidatov nič kaj dosti zamudil. Zaprosilo je postalo znano javnosti že po enem dnevu. Nekaj kandidatov je že oddalo svoja zaprosila in je bilo na MNZ gotovo obravnavano na enak način. Neodgovorno pa se zdi, da nekateri problematizirajo sámo ureditev, ki stanovalcem DSO in drugim institucionaliziranim osebam olajšuje oddajo podpisov podpore. Tudi starejši imajo pravico, da enakopravno sodelujejo v demokratičnih procesih!