Danes, 24. oktobra, obeležujemo dan OZN. Pred 77 leti, po koncu še ene katastrofalne svetovne vojne, so se države dogovorile, da si bodo skupaj in z vsemi močni prizadevale za zagotavljanje kolektivne varnosti. Za človeka dostojno življenje je nujno razumeti, da je varnost ena sama; do nje smo upravičeni vsi. Da je mir nedeljiv; ne more ga ena suverena država imeti manj, druga pa več. Žal vse države ali njihove elite pomena človekovega dostojanstva še niso ponotranjile. Nepregledni milijoni ljudi po celem svetu so bili od leta 1945 dalje pozaprti, pretepeni, izginili brez sledu, bili pobiti, izstradani… samo zato, ker njihovi voditelji niso hoteli, niso zmogli, ali pa jim ni bilo omogočeno, da svoje spore rešijo po mirni poti – tako, kot to zapoveduje Ustanovna listina. Danes imamo nedaleč od nas vojno, ne nekakšno vojaško operacijo, kot nam jo želijo predstaviti. Pred očmi OZN ena država na silo trga ozemlje sosednje države. Vojna kot sredstvo zunanje politike in poseganje v ozemeljsko celovitost držav sta v Ustanovni listini Združenih narodov strogo prepovedana!
Mar to pomeni, da je OZN nepotrebna, saj take vojne ni sposobna preprečiti? 193 držav članic, ki vztrajajo v članstvu, peščica tistih, ki si za članstvo še prizadevajo, pa jim zaradi različnih dejavnikov to (še) ni omogočeno, pravi, da ni tako. Zgolj površen današnji ozir po medijskih sporočilih iz držav širom sveta, ki spomnijo in opomnijo na ta dan pravi, da ni tako. OZN je nenazadnje edini globalni multilateralni politični forum, na katerem se lahko resno pogovarja o vojni in miru in edini forum, v katerem imajo pravico, da povedo svoje, tudi male države. To lahko počnejo tako v Generalni skupščini kot v Varnostnem svetu.
Slovenija je članica vseh ključnih mednarodnih organizacij, prek katerih lahko zasleduje svoje interese. Toda v slovenski zgodovini je z zlatimi črkami zapisan 22. maj – dan, ko je Slovenija postala članica OZN. Dan, ko smo tudi uradno postali mednarodno priznana suverena država. Veliko jih je, ki so aktivno živeli tisti čas, si močno prizadevali za to, da nas mednarodna skupnost sprejme medse. Vedno so pripravljeni deliti občutke sreče in zadoščenja, ko je slovenska zastava zavihrala na sedežu OZN. Nenazadnje, na ta občutek sreče nas vsako leto spomnijo naše diplomatke in diplomati. 22. maj je namreč tudi dan slovenske diplomacije.
Na nek način, pogosto premalo slišan, je dan OZN tudi dan mladih po Sloveniji. Že v času nekdanje države je bila v Sloveniji globoko ukoreninjena tradicija klubov OZN, v katerih so sodelovali šolarji, študenti… Osrednje društvo za Združene narode aktivno deluje, njegova hrbtenica so prav mladi. Nekateri kraji po Sloveniji, kot recimo Slovenj Gradec, že od leta 1989 nosilec častnega naziva »Glasnik miru OZN«, so posebej znani po svoji pripadnosti tej organizaciji. Kot morebitna predsednica zato načrtujem, da bom ob letu osorej obeležitev dneva OZN posebej poudarila to tradicijo. Rada bi, da nam OZN aktivno približajo mladi, ki so manj obremenjeni s politiko. Če komu, bomo njim verjeli, da je OZN, vsem svojim pomanjkljivostim navkljub, za vse nas še kako pomembna. Če kdo, nam bodo oni znali pokazati, koliko je Slovenija dejavna članica te organizacije – kaj je storila in kaj še lahko. Že zdaj pa lahko spomnim, da naša država in njene diplomatke in diplomati svoje delo in poslanstvo v njej opravljajo zelo uspešno. Ravno to leto je Slovenija, prvič v svoji zgodovini, nastopila mandat kot članica Ekonomskega in socialnega sveta, enega izmed poglavitnih organov OZN. To je bil velik diplomatski uspeh naše države. Na enak način je treba gledati tudi na kandidaturo naše države za nestalno članstvo v OZN za leti 2024/25. Slovenija želi biti aktivna članica mednarodne skupnosti; želi biti zraven, želi prispevati h krepitvi vloge OZN v času največjih preizkušenj za ta naš svet, in to na pragu častitljive, 80. letnice te globalne organizacije. Zato kandidaturo srčno podpiram.
