Natašin program

Cilji mojega predsedniškega mandata

Predsednica države ima jasne naloge, pristojnosti in zadolžitve, ki jih od nje zahtevajo Ustava in zakoni. Glede na neposreden način izvolitve in nekoliko daljši mandat pa ima tudi možnost in dolžnost razmišljati in delovati širše in bolj dolgoročno. Kot država namreč razvojno nazadujemo oziroma nas druge države prehitevajo tudi zato, ker na ključnih področjih nimamo kontinuitete projektov, pač pa ob vsakokratni menjavi oblasti pričenjamo znova. Pogosto zgolj zato, ker ni zaupanja do tega, kar je v predhodnem mandatu pripravila druga politična opcija.

Na področjih, ki jih je skorajda nemogoče urediti v enem mandatu, moramo poiskati družbeni in nacionalni konsenz. Z dobro zastavljeno politiko in projekti je potrebno nadaljevati, ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti. Kot predsednica si bom prizadevala, da v sodelovanju javnosti in politike, preko posvetov in javnih razprav, gradimo soglasje na štirih področjih, ki jih ocenjujem kot ključna za razvoj in socialno kohezijo naše države.

Prvi korak bo doseči soglasje, da so našteta področja tista, ki jih je treba dolgoročno urejati. Najprej se moramo strinjati, da imamo problem, šele potem lahko začnemo razmišljati o njegovem reševanju.

Zdravstvena reforma – pravočasno, kvalitetno in dostopno zdravstvo za vse

• Nevzdržno je sedanje stanje, ko več kot 150.000 ljudi nima svojega družinskega zdravnika, 200.000 žensk nima svojega ginekologa, pol milijona ljudi nima svojega zobozdravnika, na ključne zdravstvene posege pa se čaka dolgo, včasih tudi predolgo. Vse to se ni zgodilo čez noč in čez noč tudi ne more biti rešeno. Doseči moramo soglasje, kako v javnem zdravstvenem sistemu zagotoviti pravočasno, kvalitetno in dostopno zdravstvo za vse. Dogovoriti se moramo, pri katerih storitvah se lahko javni zdravstveni sistem nasloni na koncesionarje, ki so prav tako del javnega zdravstva, in kje lahko vključujemo zasebno pobudo.

• Cilj mora biti, da ne sme nihče ostati brez zdravstvenih storitev tedaj, ko jih potrebuje!

Pokojninska reforma – dostojna starost za vse

• Spremembe starostne strukture prebivalstva so dejstvo. Medgeneracijska solidarnost, na kateri temelji naš pokojninski sistem, je s spreminjanjem razmerja med zaposlenimi in upokojenimi pred preizkušnjo. Revščina starejših je nesprejemljiva v razmeroma bogati družbi, kakršna je Slovenija! Dogovoriti se moramo, kako preoblikovati pokojninski sistem, da bo dolgoročno in vzdržno zagotavljal dostojno starost vsem. Pri tem moramo gledati čimbolj široko, skupaj s sistemom dolgotrajne oskrbe, morda celo z vzporedno reformo socialnih transferjev. Tudi univerzalni temeljni dohodek naj bo opcija za razmislek.

• Cilj mora biti, da ima vsakdo zagotovljeno dostojno starost.

Podnebne spremembe in ekosistemi – zapustimo mladim zdravo in čisto okolje

• Pred podnebnimi spremembami si ne moremo več zatiskati oči. Njihove posledice čutimo tudi pri nas. Zavedamo se, da gre za globalen problem in so lahko celovite rešitve le globalne. Med razvitimi državami je že dosežen konsenz, da je potrebno graditi na podnebni nevtralnosti, kar pomeni, da morajo biti škodljivi izpusti kompenzirani z drugimi ukrepi, na primer s pogozdovanjem. Svoj del moramo prispevati tudi mi, hkrati pa moramo reševati probleme v Sloveniji, ki so v zadnjih letih vedno bolj izraziti. Problem voda je gotovo eden izmed takih – ne le pitne vode za vse v vseh mesecih leta, ampak tudi ohranitev podtalnic. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je naša trajna naloga. Pripraviti se moramo tudi na posledice okoljskih sprememb za mednarodne migracijske tokove. Področje podnebnih sprememb je tisto, kjer pride medgeneracijsko sodelovanje najbolj do izraza. Kar počnemo sedaj, bo imelo posledice za generacijo naših otrok in njihovih potomcev.

• Cilj mora biti, da ne žrtvujemo prihodnosti mladih zaradi naših sedanjih ugodnosti.

Človekova varnost – zagotavljanje celovite varnosti

• Obramba izhaja iz države, varnost pa iz človeka – zato človekova varnost.

• Varnostni izzivi so širok pojem, ki obsega veliko področij. Tudi takih, na katere še pred kratkim nismo pomislili. Obrambna varnost je le eno izmed njih. Naša vključenost v sistem kolektivne obrambe zveze NATO v sedanjem trenutku nima alternative. A misliti moramo tudi na druge vidike varnosti, ki poleg vojaških in političnih vključuje tudi gospodarske, humanitarne, okoljske, socialne in druge razsežnosti. Kibernetska varnost je skorajda že del obrambne. Odvisnost od drugih držav se na mnogih področjih kaže kot ranljivost, zlasti ko pride do prekinitev gospodarskih tokov. Znotraj EU si moramo prizadevati za dogovore, ki bodo povečevali našo skupno varnost. Zagotavljanje energetske oskrbe, vode in prehrane so primeri drugih vidikov varnosti. Poleg politično-vojaške in gospodarsko-okoljevarstvene in varnost tudi človekovo razsežnost. Človekova varnost pomeni nujnost, da ljudje živijo v svobodi in dostojanstvu, da niso revni, da lahko prosto uživajo svoje pravice in razvijejo svoj človeški potencial. Človekova varnost torej pomeni varnost pred vsem, kar ogroža možnosti za mir, stabilnost, trajnostni razvoj in uresničevanje človekovih potencialov.

• Cilj mora biti dogovor, kaj smo pripravljeni storiti in žrtvovati za to, da bomo vsi skupaj bolj varni.